Kakovost življenja (QoL) je ocenjevalni koncept, o tem koliko je vredno življenje živali z vidika same živali. Gre za etično uporaben koncept in naša prizadevanja so namenjena njegovemu izboljšanju. Pri ocenjevanju nam lahko pomaga vedenje živali (Yeates, 2016).
Domače živali živijo pogosto v okolju, ki je zanje (pre)zahtevno in ga sestavlja veliko različnih dejavnikov (Brom & Fraser, 2007). Prilagoditi se skušajo tako s pomočjo fizioloških sprememb v možganih, nadledvični žlezi, imunskem sistemu kot s spremembami vedenja. V primeru, da je dejavnikov preveč se ne morejo več obvladati in prilagoditi. “Dobrobit živali je njeno stanje glede na njene poskuse soočanja z okoljem” (Broom, 1986, citirano v Brom & Fraser, 2007).
Večina avtorjev se strinja, da temelji koncept dobrobiti živali na “petih svoboščinah”, ki so bile prvič predstavljene v Brambellovem poročilu (Command Paper 2836, 1965). Leta 2006 so bile nadgrajene v Pet potreb dobrobiti in veljajo za vse domače živali (Ryan, Bacon, Endenburg, Hazel, Jouppi, Lee, Seksel & Takashima, 2019).
Predstavljajo okvir, ki zagotavlja, da skrbniki živali zagotovijo osnovne potrebe za dobro počutje živali:
Potreba po primernem okolju
Žival potrebuje zaščito pred vremenskimi vplivi, udobno in mirno mesto za počitek, redne možnostmi za iztrebljanje, dovolj gibanja in vadbe ter čisto okolje (Ryan et al., 2019).
Potreba po ustrezni prehrani
Prehrana, ki ustreza fiziološkim in vedenjskim potrebam živali. Prehrano je mogoče meriti s spremembo teže in/ali ocenami stanja telesnih mišic, pravilnim vnosom hrane in vode. Nezadostna hrana lahko povzroči podhranjenost in prekomerno uživanje hrane privede do debelosti (Ryan et al., 2019).
Potreba po izražanju normalnih vedenjskih vzorcev
Za nekatere vrste živali je naravno, da živijo v družbi; druge imajo pol samotarski način življenja. Psi lahko srečno živijo z drugim psom, vendar je to treba oceniti za vsakega posameznika. Psi, ki živijo sami, bodo potrebovali več stika s človekom. Mačke lahko živijo z drugo mačko, vendar to lahko privede tudi do sporov, pretepov in negativnega počutja, še posebej, če mačke niso bile predstavljene skupaj kot mladiči (Ryan et al., 2019).
Potreba po bivanju z drugimi živalmi ali ločeno od njih
Vključuje vedenje, značilno za vrsto, kot so iztrebljanje, skrivanje, interakcija z ljudmi ali živalmi. Če je žival omejena na majhen prostor, bo to pomenilo omejitev zmožnosti raziskovanja okolja in vadbe (Ryan et al., 2019).
Potreba po zaščiti pred bolečino, trpljenjem, poškodbami in boleznimi
Odsotnost poškodb, okužb, parazitov ali drugih bolezni. Če je bolečina prisotna, je treba zagotoviti zdravilo za lajšanje bolečin (Ryan et al., 2019).
Čeprav je kar nekaj definicij dobrobiti živali, obstaja soglasje, da dobrobit sestavljajo trije elementi, ki se med seboj prepletajo: čustveno stanje živali, biološko delovanja in sposobnost živali, da izraža tipično vedenje (Manteca, Amat, Camps & Lebrech, 2013). Dobrobit pokriva fizično in duševno stanje živali. Dobro počutje pomeni tako fizično kondicijo kot sam občutek dobrega počutja (Manteca et al., 2013).
Manteca pravi (2013) je žival v pozitivnem stanju dobrobiti, ko ima svobodo in možnost, da se ustrezno odzove na pozitivne in negativne dražljaje, ki so:
Biološki: lakota, žeja, toplotno in fizično nelagodje, poškodbe in bolezni.
Čustveni: sreča, užitek, bolečina, žalost, strah in stres.
Vedenjski: svoboda izražanja vedenjskih vzorcev, ki živalim omogočajo, da se prilagodijo zahtevam okolja in ji omogočijo, da doseže pozitivno počutje.
Kakovost življenja in dobrobit sta tesno povezana, vendar so med njima tri glavne razlike;
Kakovost življenja je večinoma eden od elementov dobrobiti in predstavlja čustveno stanje živali. Dosedanje raziskave so osredotočene na razmere, ki vodijo v slabo počutje.
Pristop kakovosti življenja uporablja pozitivna in negativna čustvena stanja. Pozitivne kazalnike dobrobiti je težko najti, zato so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju.
Dobrobit je mogoče oceniti v kratkem ali daljšem obdobju, kakovost življenja pa se nanaša na daljše časovno obdobje (Manteca et al., 2013, str. 4).
Manteca (2013) trdi, da morajo biti živali morajo biti v dobri kondiciji in srečne – Animals need to be fit and happy.
In naša naloga je, da jim to zagotovimo.
LITERATURA:
Brambell, R. (1965). Report of the Technical Committee to Enquire Into the Welfare of Animals Kept Under Intensive Livestock Husbandry Systems, Cmd. (Great Britain. Parliament), H.M. Stationery Office. (pp. 1 – 84.)
Broom, D.M., Fraser, A.F. (2007). Introduction and concepts. Domestic animal behaviour and welfare. 4th edition. CAB International.
Manteca, X., Amat, M., Camps T., Lebrech, S. (2013) Quality of Life in the Behaviour Patient, British Veterinary Behaviour Association Study Day: Pain and Quality in the behaviour patient, Birmingham: BSAVA.
Ryan, S., Bacon, H., Endenburg, N., Hazel, S., Jouppi, R., Lee, N., Seksel, K., Takashima, G. (2019). WSAVA Animal Welfare Guidelines for companion animal practitioners and veterinary teams, accessed on December 31st, 2019, retrieved from
Yeates, J. (2016). Quality of life and animal behaviour. Applied Animal Behaviour Science,181, 19-26.
