Pogoste težave psov
Skoraj polovica lastnikov psov se je pri svojem štirinožcu soočila s problemom strahu. Tokratna tema je namenjena prav tesnobi, strahu in fobijam. Razlika med njimi se pokaže v različnih odzivih nanje.
Odzivi
Tesnoba (anksioznost): reakcija na pričakovano nevarnost ali grožnjo.
Strah: čustveni odziv zaradi prisotnosti specifičnih dražljajev. Prisotnost prepoznavnega dražljaja, ki vzbuja strah, ga razlikuje od tesnobe.
Fobija: nenormalen odziv na strah, ki se pojavi brez prisotnosti prave grožnje.
Amigdala (znana kot možganski center za preživetje) je poglavitno mesto, odgovorno za obdelavo zunanjih in notranjih sprožilcev, ki vzbujajo strah. Sama narava strahu je pogojena z genetiko in okoljem. Znaki tesnobe se kažejo v živčnem pregledovanju okolice, povečani motorični aktivnosti in/ali spremembah socialnega vedenja – iskanje pozornosti, skrivanje, fiziološki znaki, zmanjšan apetit.
Spreminjanje vedenja pri prestrašenih psih
Osnova je v prepoznavanju znakov strahu in dražljajev, ki izzovejo strah, določanja meje za izpostavljanje strahu, nadzor izpostavljenosti in odziva psa ter postopno spreminjanje vedenja. Pri tem je potrebno ohraniti mir in se izogibati kaznovanju ali krepitvi strahu.
Vsi pristopi obvladovanja strahu temeljijo na dveh načelih: 1) izogibanje kakršnim koli dražljajem ali situacijam, ki povzročajo kot odziv strah, in 2) nadzorovana izpostavljenost dražljajem na tak način, da pes v njihovi prisotnosti še ostane sproščen.
Tehnike vadbe vključujejo nadzorovano izpostavljenost, navajanje na stresor, sistematično desenzibilizacijo, nasprotno pogojevanje in pozitivno nagrajevanje nadomestnega vedenja.
Desenzibilizacija, nasprotno pogojevanje in nadzorovana (kontrolirana) izpostavljenost
Preden pričnemo z vajami, je treba psa naučiti mirnih in zanesljivih odzivov, kot so ‘sedi’, ‘čakaj’ in ‘prostor’. Za učenje uporabljamo nagrade (priboljške), ki jih ima pes še posebej rad. Lastnik od psa pričakuje umirjeno vedenje, preden mu nameni pozornost.
Za desenzibilizacijo in nasprotno pogojevanje je treba nagrado visoke vrednosti povezati z izpostavljenostjo dražljaju, ki vzbuja strah. Dražljaj krepimo postopoma (glasnost, oddaljenost) in opazujemo odziv psa. Čim v pasjem vedenju opazimo nelagodje, naredimo korak nazaj.
Poznamo več vrst strahu: strah pred ljudmi, živalmi, različnimi zvoki in hrupom, različnimi kraji in prostori, ter ločitveno tesnobo.
Strah pred ljudmi
Nekateri psi se bojijo točno določene osebe. Odziv s strahom lahko vključuje agresijo, tresenje, nepremičnost (zamrznitev) ali pobeg.
Diagnoza in prognoza. Prognoza je dobra, če problem ne traja dlje časa in je pes socializiran, stabilnega značaja ter lastnik lahko nadzoruje prihodnje interakcije. Prognoza je slaba pri psu z močno genetsko predispozicijo, neustrezno zgodnjo socializacijo in nemogočim nadzorom nad okoljem.
Program in terapija. Potrebno jedoločiti vse tipe ljudi, ki v psu zbudijo strah in jih nato sistematično predstaviti psu v nadzorovanem položaju. Desenzibilizacija.
Preprečevanje
Koraki pri obvladovanju psa s strahom pred ljudmi so: identifikacija dražljajev in praga, postopna izpostavljenost dražljaju, desenzibilizacija in nasprotno pogojevanje, zamenjava (učenje drugačnega) odziva in diferencialna okrepitev, nadzorovana izpostavljenost, zdravila – benzodiazepini (alprazon, diazepan) in feromoni.
Psi in otroci
Kako preprečiti vedenjske probleme ob prihodu dojenčka v hišo? Kako predstaviti dojenčka psu? Kako poskrbeti za varnost otrok v družini, kej bivajo živali? Priprava se začne, ko je pes mladič – v obdobju zgodnje socializacije. Pri odraslem psu je precej pomemben tudi njegov značaj. Če pokaže kakršno koli agresijo, je treba problem odpraviti, preden pride otrok. Takoj, ko mati izve za nosečnost, začnemo psa pripravljati na spremembe in na prihod novega dojenčka. Posnemite zvoke, prinesite domov brisačo z vonjem dojenčka … in na koncu predstavite otroka, ko je pes sproščen.
Strah pred živalmi
Tudi v tem primeru ima velik pomen zgodnja socializacija.
Diagnoza in prognoza. Pse, ki kažejo strah že od zgodnjega otroštva brez znane izpostavljenosti travmatičnim dogodkom iz okolja, bo morda težko uspešno zdraviti.
Program in terapija. Splošni ukrepi, torej potrebno je ostati pod pragom strahu, opredeliti dražljaje, identificirati prag strahu, postopno izpostavljati psa dražljaju, uporabimo desenzibilizacijo in nasprotno pogojevanje, zamenjavo odziva in diferencialno okrepitev, uporabimo lahko tudi zdravila in/ali feromone.
Fobije pred hrupom
Občutljivost na hrup je ena najpogostejših skrbi lastnikov psov, ki prizadene 40-50 % psov.
Diagnoza in prognoza. Stanje je mogoče uspešno obvladati s kombinacijo upravljanja z okoljem, spreminjanja vedenja in zdravili.
Program in terapija. Psa zavarujemo pred preveliko izpostavljenostjo strahu, ne kaznujemo, pomaga uporaba metod desenzibilizacije in nasprotnega pogojevanja. Uporaba zdravil (anksiolitik). Preventivni pomen zgodnje socializacije.
Strah pred različnimi kraji
Diagnoza in prognoza sta odvisni od značaja psa, trajanja in intenzivnosti vedenja, zgodnje socializacije. Strah je lahko splošen ali posledica specifičnih prepoznavnih izkušenj.
Program in terapija. Tudi v tem primeru je najučinkovitejša uporaba metod desenzibilizacije in nasprotnega pogojevanja, učenje nadomestnega odziva in nadzorovana izpostavljenost. Postopek. Prepoznavanje dražljajev, ki vzbujajo strah, postopno izpostavljanje dražljajem, desenzibilizacija in nasprotno pogojevanje, zamenjava odziva, nadzorovana izpostavljenost, izogibanje kaznovanju, terapija z zdravili. Prav tako poskrbimo za preprečevanje pogoste izpostavljenosti različnim vrstam okolja.
Ločitvena tesnoba
Predstavlja velik problem tako za lastnika kot psa. Običajno nastopi, ko lastnika ni doma.
Pri starejših psih je lahko 50 % primerov vedenjskih problemov posledica ločitvene stiske. Pogostejša je pri psih, posvojenih iz zavetišč, ali psih, ki so zboleli kot mladiči.
Preden pričnemo s terapijo, mora pes opraviti fizični pregled pri veterinarju.
Diagnoza. Natančen popis dejanj iz preteklosti. Ugotavljanje, kdaj nastopi vokalizacija, uničevanje ali nečistoča. Dva razloga za etiologijo, ko ne gre za ločitveno tesnobo, sta lahko: 1) vedenje se pojavi, ko je družina doma, 2) vedenje se pojavi naključno. Pes je lahko v stiski, tudi kadar je njegovo gibanje omejeno, je zaprt v boksu, na privezu ali na omejenem prostoru.
Prognoza je dobra, če pes nima več sočasnih anksioznih motenj, je lastnik motiviran, da spremeni način interakcije z njim in se pes odziva na psihotropna zdravila.
Terapija. Doslednost in predvidljivost dogodkov (vzpostavljanje rutine), nagrajevanje psa za mirno in neodvisno vedenje ter odpravljata nagrajevanja za vsa vedenja, ko pes išče pozornost. Program se mora osredotočiti na največ 5 preprostih korakov, vključno z:
- postopnim oblikovanjem bolj sproščenega in neodvisnega vedenja, hkrati pa odstranitvijo nagrade za iskanje pozornosti;
- zmanjševanjem tesnobe, povezane z odhodom in vrnitvijo domov;
- ločevanjem znakov odhoda od dejanskih odhodov;
- osnoven pristop k zmanjšanju anksioznosti je izogibanje kaznovanju.
Psa z ločitveno tesnobo ne puščajte same na privezu ali v boksu.
Zdravila: SSRI: fluoksetin, paroksetin, sertralin ali klomipramin, busperon. Poleg tega benzodiazepini (alprazolam). V pomoč utegnejo biti tudi feromoni: Feliway, Adaptil.
Viri
Horwitz, D. F. & Neilson, J. C. (2007). Blackwell’s Five- Minute Veterinary Consult Clinical Companion. Canine & Feline Behaviour. Blackwell Publishing.
Landsberg, G., Hunthausen, W., Ackerman, L. (2013). Chapter 12 Fears, phobias and anxiety disorders. In Behavior Problems of the Dog & Cat (3rd ed., pp.182 -210). Edinburgh: Saunders.
