Kodeks dobrobiti psov

Uvod

Lastništvo in skrb za psa prineseta veliko veselja, a tudi veliko odgovornosti. V povprečju živijo psi približno 12 let, nekateri veliko dlje. Zato morate dobro pretehtati vse dejavnike, ki vplivajo na odločitev o novem družinskem članu.  Boste lahko zadovoljili vse potrebe psa? Imate primerne pogoje, dovolj časa in denarja? Si boste lahko privoščili stroške tako rutinskega kot nepričakovanega veterinarskega zdravljenja ali stroške zavarovanja? Pa obiska (male) šole in kupovanja kakovostne hrane?

Ne obstaja  “popoln” način oskrbe psa, saj je vsak pes edinstven, vendar pa imajo vsi psi enake potrebe.

Pet potreb dobrobiti, ki veljajo za vse domače živali predstavlja okvir, s katerim zagotovite dobro počutje vašega psa (Ryan, Bacon, Endenburg, Hazel, Jouppi, Lee, Seksel & Takashima, 2019). To so:

• Potreba po primernem bivalnem okolju
• Potreba po ustrezni prehrani
• Potreba po izražanju normalnih vedenjskih vzorcev
• Potreba po bivanju z drugimi živalmi ali ločeno od njih
• Potreba po zaščiti pred bolečino, trpljenjem, poškodbami in boleznimi

Koncept dobrobiti živali temelji na zadovoljitvi zgoraj navedenih potreb. Dobrobit sestavljajo trije elementi, ki se med seboj prepletajo: čustveno stanje živali, biološko delovanje in sposobnost živali, da izraža tipično vedenje (Manteca, Amat, Camps & Lebrech, 2013). Manteca (2013) trdi, da morajo biti živali v dobri kondiciji in srečne. Vaša naloga je, da to zagotovite vašemu psu.

Po zakonu ste za svojega psa odgovorni. Če ste starš ali skrbnik otroka, mlajšega od 18 let, ste odgovorni za vsako žival, za katero skrbi otrok. Če za psa ne morete poskrbeti, se dogovorite z  drugo primerno osebo, ki bo zanj skrbela v vašem imenu. Za svojega psa ostajate pravno odgovorni tudi ko ste odsotni. Oseba, pri kateri boste pustili svojega psa, bo ravno tako pravno odgovorna za dobrobit vašega psa v vaši odsotnosti (Pravilnik o zaščiti hišnih živali, 2009; ZZZiv,  2020).

Če imate psa ali ste odgovorni zanj in ne zadostite njegovim potrebam po dobrem počutju ali mu povzročite nepotrebno trpljenje, ste lahko kazensko odgovorni (Pravilnik o zaščiti hišnih živali, 2009; ZZZiv,  2020).

Zagotavljanje primernega okolja za bivanje

Žival potrebuje zaščito pred vremenskimi vplivi, udobno in mirno mesto za počitek, redne možnostmi za iztrebljanje, dovolj gibanja in vadbe ter čisto okolje (Ryan et al., 2019).

Ne glede na to, ali živi pes znotraj ali zunaj,  potrebuje varno okolje in zaščito  pred nevarnostmi. Primeri nevarnosti  doma vključujejo: odprta okna in neustrezno zaščiteni balkoni, električni kabli in vtičniki, gospodinjske in vrtne kemikalije, strupene rastline.

Psi so po naravi radovedni in lahko zaidejo v težave, če se jim pusti raziskovati brez nadzora.

Vsak pes potrebuje varen in udoben prostor za počitek, ki se nahaja v suhem prostoru brez prepiha. Življenje v hladnem ali vlažnem prostoru lahko povzroči trpljenje. Če vaš pes živi zunaj, bo potreboval zaščito pred vremenskimi in drugimi nevarnostmi.

Vsi psi morajo imeti možnost, da se izognejo stvarem, ki jih prestrašijo. Zato potrebujejo prostor za skrivanje (zatočišče), kjer se počutijo varne.

Psi so po naravi čisti in svojega bivalnega prostora ne bodo ponečedili, a potrebujejo možnost rednega izhoda na prosto ali dostopa do pasjega stranišča. Nekateri psi potrebujejo dostop pogosteje, na primer: zelo mladi, zelo stari in tisti, ki so bolni.

Psi so občutljivi na toploto. V vročem vremenu se  v zaprtih prostorih, kot so zimski vrtovi, vozila, balkoni ali ograde na prostem hitro pregrejejo in lahko umrejo za posledicami vročinskega udara.  Njihova telesa se ne morejo ohladiti kot pri ljudeh, zato lahko toplota zelo hitro postane usodna. Poleti so ta okolja tudi za kratek čas  za psa neprimerna (OGL, 2018).

Poskrbite

• Zagotovite, da je bivalno okolje vašega psa varno, čisto in mirno. Poskrbite za ustrezno zaščito pred nevarnostmi (električni kabli, strupene rastline, odprta balkonska vrata…).

• Zagotovite psu udobno, čisto, suho in mirno mesto za počitek. Prostor mora biti brez prepiha,  z ustreznim prezračevanjem in naravno ali umetno osvetlitvijo.

• Psu zagotovite prostor, kamor se lahko umakne pred stvarmi/dogodki, ki ga plašijo.

• Če biva pes v pesjaku,  ga je treba nekajkrat na dan pogledati, preveriti in poskrbeti, da ni v nevarnosti oz. v stiski.

• Psu je potrebno omogočiti dostop do primernega mesta za opravljanje potrebe vsakih nekaj ur. Mladiči, starejši in bolni psi potrebujejo dostop do pasjega stranišča pogosteje. Pasje stranišče mora biti stran od njegovega počivališča.

• Prepričajte se, da je mesto na katerem pustite psa v času vaše odsotnosti dovolj veliko, da se lahko pes neovirano giblje, primerno temperirano in ni na prepihu.

• Med vožnjo naj bo pes ves čas na varnem in udobnem mestu. Za najvarnejše mesto velja boks v prtljažniku ali na zadnjih sedežih.

• Ne puščajte svojega psa samega ali brez nadzora, kadar bo to imelo za posledico negotovost ali stisko. Primer: psi z ločitveno tesnobo naj ne ostanejo sami doma, ampak naj bodo v varstvu.

• Ne dopustite, da se vaš pes potepa. Ves čas ga imejte pod nadzorom.

• Če odhajate za dlje časa in psa ne morete vzeti s seboj, poskrbite, da bo v varstvu pri nekom, ki bo poskrbel za vse njegove potrebe in zagotovil ustrezno dobrobit (OGL, 2018).

Zagotavljanje primerne prehrane

Prehrano je mogoče meriti s spremembo teže in/ali ocenami stanja telesnih mišic, pravilnim vnosom hrane in vode. Nezadostna hrana lahko povzroči podhranjenost in prekomerno uživanje hrane privede do debelosti (Ryan et al., 2019).

Sveža, čista, pitna voda mora biti psu zmeraj na voljo. Okvirno 40/60 ml/kg. Izjema so zdravstvene omejitve.  Brez vode bo pes v stresu in lahko zboli.

Da ostane zdrav in v dobri kondiciji, potrebuje pes kvalitetno, uravnoteženo prehrano. Obroki, namenjeni ljudem tega ne zagotavljajo.  Nekatera živila, kot so grozdje, rozine, čokolada ali čebula, so lahko za pse škodljiva ali celo usodna.

Prehranske potrebe posameznega psa so odvisne od njegove starosti, spola, aktivnosti, vrste hrane, ki jo uživa, njegovega zdravstvenega stanja in kastracije oziroma sterilizacije. Breje ali doječe psice, imajo posebne prehranske potrebe. Diete, zasnovane za odrasle pse, niso vedno primerne za rastoče živali in mladičke. Posebne prehranske zahteve imajo tudi odraščajoči psi. Drugi psi, na primer; starejši psi, delovni psi in tisti s slabim zdravjem bodo prav tako potrebovali posebno prehrano.

Psi potrebujejo vsaj en obrok dnevno. Količina je odvisna od vrste hrane,  telesne teže in aktivnosti psa. Zdrav odrasel pes mora imeti stabilno težo, ki ustreza njihovi starosti, spolu, pasmi in stopnji aktivnosti. Psi ne smejo biti niti presuhi niti predebeli. Prekomerno hranjenje povzroča prekomerno telesno težo, kar lahko povzroči zdravstvene težave. Podhranjenost psa bo povzročila, da izgubi težo, lahko se pojavijo zdravstvene težave in trpljenje.

Nenadna sprememba prehrane pri psih lahko privede do prebavnih težav. Škodljiva je tudi naporna vadba tik pred ali po jedi (OGL, 2018).

1. SUH
   • Zelo malo mišic
   • Dobro vidna rebra, hrbtenica, in kolčne kosti
   • Brez telesne maščobe
2. IDEALEN
   • Lahko otipate rebra, hrbtenico in kolčne kosti,
   • Koža gladka, trebuh pritegnjen
   • Koren repa brez gub
3. DEBEL
   1. Izbočen trebušček
   2. Težko zatipamo rebra, hrbtenico in kolčne kosti
   3. Debele maščobne blazinice  na korenu repa

Poskrbite

• Svojemu psu vedno zagotovite čisto in svežo pitno vodo. Poskrbite, da vzamete vodo s seboj tudi na pot, še posebej v toplem vremenu.
• Poskrbite, da bo vaš pes jedel uravnoteženo prehrano, ki ustreza njegovim osebnim potrebam in vzdrževal stabilno težo, ki ni niti prekomerna niti prenizka glede na njegovo starost, stopnjo aktivnosti, spol, pasmo in zdravstveno stanje. Ne dovolite, da bi se vaš pes prenajedal, sicer bo postal debel, in ne hranite ga premalo, saj bo presuh.
• Zavedajte se, da je lahko sprememba v količini zaužite hrane ali popite vode pri vašem psu znak slabega zdravja. Če se prehranjevalne ali pitne navade vašega psa spremenijo, se posvetujte z veterinarjem.
• Preberite navodila za hranjenje, ki so napisana na embalaži kupljene hrane, in jih upoštevajte, vendar količino prilagodite tako, da vaš pes ne postane presuh ali predebel.
• Psom (vključno z mladički), ki imajo posebne potrebe, zagotovite prehrano, ki ustreza njihovim individualnim zahtevam.
• Odraslega psa hranite vsaj enkrat dnevno, razen če vam je veterinar svetoval drugače.
• Ne zamenjajte hrane vašega psa nenadoma. Spremembe je treba izvajati postopoma v nekaj dneh.
• Psa ne smete hraniti tik pred ali po naporni vadbi.
• Če niste prepričani, kaj storiti, poiščite nasvet o hranjenju svojega psa pri veterinarju, vzreditelju ali drugem zanesljivem viru (OGL, 2018).

Zagotavljanje izražanja normalnih vedenjskih vzorcev

Za nekatere vrste živali  je naravno, da živijo v družbi; druge imajo pol samotarski način življenja. Psi lahko srečno živijo z drugim psom, vendar je to treba oceniti za vsakega posameznika. Psi, ki živijo sami, bodo potrebovali več stika s človekom (Ryan et al., 2019).

Vsak pes je individuum in se vede v skladu s svojo  starostjo, pasmo ali tipom, vzgojo in preteklimi izkušnjami. Večina psov je igrivih, družabnih živali in uživajo v skupni igri z igračami, ljudmi in drugimi psi. Igra z ljudmi in drugimi psi je dragocen vir interakcije in zabave. Čeprav se bodo psi nekaj časa igrali z igračami tudi sami, potrebujejo redne priložnosti za interaktivno igranje.

Psi so inteligentne živali in lahko trpijo zaradi dolgčasa. Če je vašemu psu dolgčas in nima dovolj dela, lahko trpi ali kaže neprimerno vedenje, npr. pretirano lajanje ali destruktivno vedenje, kot je žvečenje pohištva. Agresivnost ali spremembe v vedenju, vključno z vokalizacijo in prehranjevanjem, lahko kažejo, da je nekaj narobe s pasjim vedenjem, zdravjem ali obojim.

Psi doživljajo vrsto čustev, vključno z veseljem, tesnobo, strahom in jezo. Njihovo vedenje in njihova govorica telesa vam lahko pomagata razumeti, kaj se počutijo in ali so fizično in psihično stabilni ter zdravi.

Vsi psi, še posebej mladički, potrebujejo počitek. Vendar imajo posamezni psi različne potrebe in nekateri bodo po vadbi ali hrani dolgo spali; drugi bodo potrebovali manj počitka in bodo bolj aktivni.

Pes potrebuje redno vadbo in redne priložnosti za hojo, tek, igranje, vohanje in raziskovanje. Količina vadbe, ki jo pes potrebuje, se razlikuje glede na starost, pasmo in zdravje. Nekateri posamezniki potrebujejo veliko vadbe in to morate upoštevati pri izbiri psa. Mladim psom bo morda treba omejiti vadbo v obdobjih hitre rasti, da bi se izognili težavam v razvoju. Poskusite se izogniti vadbi psov v ekstremnih vremenskih razmerah ali med dogodki, ki se jim lahko zdijo strašljivi, kot je na primer ognjemet.

Pri vadbi (treningu) uporabite pozitivno motivacijo (nagrajevanje s hrano, igračo, pohvalo).

Vadba (trening), ki vključuje fizično kaznovanje, lahko povzroči bolečino, trpljenje in stisko. Te tehnike lahko ogrozijo dobro počutje psov, povzročijo agresivne odzive in poslabšajo težave, ki jih želimo odpraviti.

Mladičke je treba skrbno seznaniti z najrazličnejšimi zvoki, predmeti in dejavnostmi v njihovem okolju. Nekateri so lahko zanje ob prvem srečanju strašljivi. Prav tako jih je treba ustrezno in skrbno predstaviti številnim različnim živalim in ljudem, da se naučijo primerne medsebojne komunikacije in obnašanja (OGL, 2018).

Poskrbite

• Prepričajte se, da je vaš pes dovolj zaposlen, se ne dolgočasi ali ni v stiski (stresu).
• Poskrbite, da ima vaš pes dostop do varnih igrač in primernih predmetov za igranje in žvečenje.
• Poskrbite, da bo vaš pes lahko počival nemoteno, ko to želi. Mladički in starejše živali bodo morda potrebovali več počitka.
• Zagotovite svojemu psu redne možnosti za interakcijo in igro z ljudmi ali drugimi prijaznimi psi.
• Da bo vaš pes v dobri kondiciji, aktiven in zadovoljen,  se sprehajajte in vadite z njim dnevno, razen v primerih, ko vam veterinar to odsvetuje.
• Če niste prepričani, koliko vadbe potrebuje vaš pes; poiščite nasvet svojega veterinarja, vzreditelja ali ustrezno usposobljenega trenerja psov.
• Če poznate vedenje svojega psa ko je v dobri kondiciji, aktiven in zadovoljen, boste  lažje prepoznali in razumeli signale, ki jih vaš pes kaže, ko je zaskrbljen, negotov ali jezen.
• Vse pse je treba naučiti primernega vedenja. Najlažje je, če že mladičke postopoma in s pozitivno motivacijo uvajamo v različna okolja ter spoznavamo z ljudmi in živalmi.
• Pri učenju in šolanju psov so prednostne metode usposabljanja, ki temeljijo na nagrajevanju, vključno s hrano, igračami in pohvalami.
• Vaš veterinar vas lahko napoti k strokovnjaku za vedenje psov, ki bi moral imeti kombinacijo kvalifikacij, najnovejših znanj, veščin in izkušenj in ki pse obravnava tako, da je njihovo dobro počutje zaščiteno.
• Če opazite spremembe v vedenju, se vaš pes boji ali je agresiven do drugih psov in ljudi, se izogibajte situacijam, ki vodijo do tega, in poiščite nasvet veterinarja.
• Poskrbite, da preprečite, da bi vaš pes preganjal ali napadal druge živali, vključno divjadjo,  živino in konji, tako da je pripet na povodec ali se takšnim situacijam izognete (OGL, 2018).

Zagotavljanje družbe

Potreba po bivanju z drugimi živalmi ali ločeno od njih: vključuje vedenje, značilno za vrsto, kot so iztrebljanje, skrivanje, interakcija z ljudmi ali živalmi. Če je žival omejena na majhen prostor, bo to pomenilo omejitev zmožnosti raziskovanja okolja in vadbe (Ryan et al., 2019).

Psi so družabne živali, ki potrebujejo družbo in v njej uživajo. Mnogi psi ne marajo, da jih puščamo same in lahko trpijo, če ostanejo brez družbe ali dalj časa nimajo ničesar za početi. Nekateri psi so v stiski in trpijo tudi če ostanejo sami za kratek čas. Strokovnjaki priporočajo štiri ure kot največje časovno obdobje v katerem je pes sam.

Dolžina časa, v katerem lahko posamezni psi ostanejo sami se razlikuje glede na starost, predhodne izkušnje, pasmo ali tip, življenjski slog in bivalne pogoje. Vendar nobenega psa ne bi smeli pustiti samega dalj časa, saj se lahko v tem primeru pojavijo vedenjske težave.

Naučiti se razumeti ljudi, pse in druge živali je bistveni del socializacije mladička. Mladički, ki so prikrajšani za priložnosti za razvoj družbenega vedenja ali jih ne uvajamo previdno, lahko kot odrasli postanejo negotovi, zaskrbljeni in agresivni. Če pa ima pes zgodaj v življenju ustrezen stik z ljudmi, drugimi psi in živalmi, bo bolj družaben kar lahko izboljša njegovo kakovost življenja. Psi, ki niso imeli priložnosti za socialni razvoj, morda s tem, da so bili prezgodaj odvzeti od svoje matere ali sorodnikov ali so imeli slabe izkušnje z ljudmi ali drugimi živalmi, so lahko v normalnih družbenih situacijah prestrašeni ali agresivni oziroma se odzovejo neprimerno.

Prestrašeni psi, lahko kažejo značilne znake nelagodja, od zehanja in mežikanja, obračanja glave, nazaj položenih ušes in spuščenega repa do umikanja. Če so spregledani sledijo znaki stresa, hitro dihanje, oblizovanje ustnic, zakrčena stoja s spodvitim repom,  uleganje na hrbet, strmenje, renčanje, hlastanje in kot zadnji ugriz.

Psi se običajno dobro razumejo z drugimi psi v istem gospodinjstvu, vendar bo morda potrebno nekaj časa, da se spoznajo in privadijo. Prav tako potrebujejo lasten prostor in ležišče, kamor se lahko pred drugim psom umaknejo, če to želijo.

Psi poznajo ljudi, s katerimi redno v stiku. So pa zmedeni in v stiski, če je vedenje ljudi nedosledno in nepredvidljivo. Prestrašiti psa, mu povzročati bolečino, ga poškodovati ali ga spodbujati k agresivnemu vedenju z draženjem ni dopustno (OGL, 2018).

Poskrbite

• Poskrbite, da ima vaš pes priložnosti, da preživi dovolj časa z ljudmi in prijaznimi psi, da ne postane osamljen ali zdolgočasen.
• Kadar je v gospodinjstvu več psov, zagotovite dovolj dodatnih sredstev (npr. igrače, postelje, sklede za hrano in vodo ter mesta, kjer se počutijo varne) in dovolj prostora, da ne postajajo tekmovalni in izzivalni drug do drugega.
• Poskrbite, da vaš pes ne bo nikoli sam tako dolgo, da bi doživljal stisko in stres.
• Psa spodbujajte, da je prijazen do drugih psov in mu dovolite redno interakcijo z njimi.
• Mladičke je treba postopoma, a pogosto spoznavati prijaznimi drugimi psi, živalmi in ljudmi.
• Če vaš mladiček še ni cepljen po programu zaščite proti kužnim boleznim, se posvetujte z veterinarjem, preden mu omogočite družbo z drugimi psi.
• Svojemu psu zagotovite redno vadbo, igro in trening.
• Poskrbite, da otroci nikoli ne ostanejo sami s psom.
• Če imate več psov, jih po možnosti imejte skupaj za družbo. Tudi, če se bodo razumeli drug z drugim, bodo potrebovali prostor, kamor se bodo umaknili, ko bodo to želeli.
• Poskrbite, da s psi, ki so v vaši oskrbi, pravilno ravnate in niso pod stresom ali ogroženi s strani drugih odraslih ali živali, vključno s tistimi, ki skrbijo za vašega psa, kadar vas ni doma.
• Na vedenja vašega se psa se odzivajte dosledno in prijazno.  Ne spodbujajte agresivnega ali drugega asocialnega vedenja. To naj velja tudi za člane vaše družine in vse, ki so v stiku z vašim psom.
• Kadar ste zdoma naj za vašega psa poskrbi ustrezno usposobljena oseba. Tudi ona ima pravno odgovornost, da zagotovi dobro počutje psa, zato morate zagotoviti, da razume njegove potrebe. Vendar ste vi tisti, ki ste pravno odgovorni za psa, tudi če ni z vami.
• Če se vaš pes boji drugih psov ali ljudi ali je do njih agresiven, se izogibajte situacijam, ki vodijo do tega vedenja.  Poiščite nasvet veterinarja, strokovnjaka za vedenjske probleme ali ustrezno usposobljenega trenerja psov (OGL, 2018).

Kako ohraniti svojega psa zdravega in ga zaščititi pred bolečino, trpljenjem, poškodbami in boleznimi

Odsotnost poškodb, okužb, parazitov ali drugih bolezni. Če je bolečina prisotna, je treba zagotoviti zdravilo za lajšanje bolečin (Ryan et al., 2019). Po zakonu ste vedno odgovorni za potrebe svojega psa.

Psi čutijo bolečino in imajo podoben prag bolečine kot ljudje. Vendar pa lahko posamezni psi in različne pasme ali tipi kažejo bolečino in trpljenje na različne načine. Vsaka sprememba v načinu vedenja psa je lahko zgodnji znak, da je bolan ali ga nekaj boli. Psi, ki so bolni ali trpijo zaradi bolečin, pogosto spremenijo svoje prehranjevalne in pitne navade. Lahko:

• jedo manj, prenehajo jesti, začno hujšati
• pijejo preveč ali premalo vode, prenehajo s pitjem
• se umaknejo na samo, ne želijo na sprehod ali se prenehajo igrati
• cvilijo ob približevanju ali dotiku
• kažejo neobičajen strah ali agresijo, ko se jim  približaš
• se poizkušajo skriti

Lahko kažejo tudi posebne znake slabega zdravja, kot so:

• izcedek iz oči ušesa ali nosu
• prekomerno slinjenje, bruhanje, težave pri uriniranju, driska ali zaprtje
• kašljanje ali piskanje
• pretirano praskanje in razvoj kožnih ranic
• šepanje

Ta seznam je zgolj za orientacijo in ni izčrpen.

Psi so dovzetni za vrsto nalezljivih bolezni in drugih bolezni. Potrebujejo zaščito pred resnimi okužbami, ki jih lahko zagotovimo s cepljenjem. Tako kot ljudje imajo tudi psi imajo koristi od rutinske zdravstvene oskrbe.

Mnogi se odločijo za kastriranje psov. Če s psom ne nameravate vzrejati, vam lahko veterinar svetuje glede sterilizacije in kastracije ter njunih prednosti za zdravje in dobro počutje.

Če se odločite za vzrejo, se posvetujte z vzrediteljem in pasemskim klubom. Veterinar vam lahko svetuje o tveganjih dednih obolenj in pretiranih lastnosti, ki bi lahko vplivale na dobrobit mladičev. Vzgoja mladičkov je zahtevna, mladički pa so vaša odgovornost, z enakimi potrebami kot kateri koli pes. Mladički potrebujejo nego, pred prodajo morajo biti mikročipirani in morajo biti pri psici do dopolnjenega osmega tedna (OGL, 2018; ZZZiv 2020).

Poskrbite

• Poskrbite za varnost bivalnega okolja in zaščitite svojega psa pred morebitnimi poškodbami.
• Dnevno opazujte svojega psa in bodite pozorni na znake poškodb ali bolezni. Če ste odsotni, poskrbite, da to stori kdo drug.
• Če opazite spremembe v vedenju vašega psa, se obrnite na veterinarja in upoštevajte nasvete, ki ste jih dobili.
• Redno negujte kožuh in kremplje vašega psa.  Očistite zobe.
• O pogostosti zdravstvenih pregledov in cepljenj se posvetujte z veterinarjem. Upoštevajte dobljene napotke saj predstavljajo bistveni del ohranjanja zdravja vašega psa.
• Vedno pospravite iztrebke vašega psa, saj s tem preprečite prenos bolezni.
• Upoštevajte previdnostne ukrepe za zaščito vašega psa, vključno s preprečevanjem dostopa do strupene hrane, rastlin, kemikalij in kakršnih koli drugih nevarnosti.
• Uporabljajte samo zdravila, ki so bila predpisana vašemu psu.
• Človeški izdelki in zdravila, namenjena drugim živalim, so lahko nevarni za pse in včasih smrtni. Če niste prepričani, poiščite veterinarski nasvet.
• Če je vaš pes pojedel ali prišel v stik s čim, kar bi lahko bilo škodljivo se takoj obrnite na veterinarja (OGL, 2018).

Viri

• Department of Environment, Food & Rural Affairs – OGL (2018). Code of practise for the welfare of dogs.

• Manteca, X., Amat, M., Camps T. & Lebrech, S. (2013). Quality of Life in the Behaviour Patient. British Veterinary Behaviour Association Study Day: Pain and Quality in the behaviour patient, Birmingham: BSAVA.

• Pravilnik o zaščiti hišnih živali. (2009).

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9190#

• Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. (2013).

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11850

• Ryan, S., Bacon, H., Endenburg, N., Hazel, S., Jouppi, R., Lee, N., Seksel, K., Takashima, G. (2019).  WSAVA Animal Welfare Guidelines for companion animal practitioners and veterinary teams (2019).

• ZZZiv. (2020) Zakon o zaščiti živali, (ZZZiv). 2020.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1353

Prevedla in priredila Jasna Poznič.